Živčni sistem je temelj našega zdravja, dobrega počutja, čustvene uravnovešenosti in vzdržljivosti in vpliva na mnogo aspektov našega življenja znotraj in izven našega telesa. Kar se dogaja znotraj nas, se ne bo kazalo samo znotraj nas, ampak tudi v svetu, odnosih izven nas.
Poglejmo, kaj živčni sistem sestavlja, zakaj je pomemben, kakšne težave se pojavljajo ob neravnovesju in par nasvetov o tem, kaj lahko naredimo, da poskrbimo za svoj uravnan živčni sistem, zdravje in dobro počutje.
Kako je sestavljen naš živčni sistem?
Živčni sistem je čudež znotraj našega telesa. Povezuje naše možgane z mišicami, čutili, organi in žlezami in oblikuje, kako občutimo svoje telo in svet okrog nas.
Živčni sistem delimo na osrednji živčni sistem, ki je sestavljen iz možganov in hrbtenjače, in na periferni (ali obkrajni) živčni sistem, ki se nadalje deli na somatski in avtonomni živčni sistem. Medtem ko je somatski živčni sistem pod vplivom naše volje, npr. zavedamo se, ko premaknemo roko, da vzamemo knjigo ali telefon, je z avtonomnim živčnim sistemom drugače. Avtonomni ali samostojni živčni sistem, kot pove že njegovo ime, deluje brez vpliva naše volje in ga delimo na simpatični in parasimpatični živčni sistem.
Simpatični živčni sistem je tisti, ki prevlada v “boj ali beg” (angl. fight or flight) situaciji. Ko smo pod stresom, se vklopijo vsi mehanizmi simpatičnega živčnega sistema, da lahko odreagiramo v najhitrejšem možnem času. Pospeši se naš srčni utrip, dihamo hitreje, začnemo se potiti, iz nevronov parasimpatičnega živčevja se sprošča živčni prenašalec noradreanalin. Pripravljeni smo na odreagirati na stresno situacijo. Hkrati pa se upočasni prebava in pretok skozi ledvice, ker za “boj ali beg” delovanje le-teh ni ključnega pomena.
Parasimpatični živčni sistem pa deluje kot protiutež simpatičnemu, je “počivaj in prebavi” (ang. rest and digest) – pripravlja nas na počitek in umiritev, umirja naš srčni utrip, zniža se krvni pritisk, zmanjša se dihalni volumen, pospeši se izločanje sline, žolča in prebavnih sokov, pospeši se gibljivost želodca, debelega in tankega črevesja in prebavljanje hrane. Parasimpatično živčevje doprinese k zmanjšanju vnetja in k boljši imunski funkciji.
Zakaj je ta delitev pomembna?
Če razumemo, kaj nadzira kateri od delov živčnega sistema, lahko vplivamo na njegovo delovanje. Če smo pod nenehnim stresom in razumemo, da prevladuje delovanje simpatičnega živčnega sistema, lahko zavestno delamo na tem, da spodbujamo delovanje parasimpatičnega živčnega sistema. To lahko naredimo na različne načine, ki so našteti spodaj.
Ni pa pomembno le delovanje parasimpatičnega živčnega sistema. Pomembno je so-delovanje simpatičnega in parasimpatičnega. Ob vdihu se “vklopi” simpatični, ob izdihu pa parasimpatični živčni sistem. Ko sta oba sistema uravnana, v sozvočju ali koherenci, to pomeni, da telo odreagira na vdih s pospešenim srčnim utripom, krvnim tlakom itd., z izdihom pa se srčni utrip umiri in krvni tlak upade. Ko ta dva sistema delujeta sinhrono, je živčni sistem v ravnovesju.
Kdaj nastanejo težave?
Ko smo v stresni situaciji in jo v kratkem času obvladamo, se živčni sistem povrne v umirjeno stanje. Problem pa nastane, ko je stresna situacija tako močna ali traja dalj časa. V tem primeru se živčni sistem nima priložnosti vrniti v ravnovesje.
Težave se lahko pojavijo tudi, če so stresorji manjši, a jih je več in so dlje časa trajajoči. Stres se kopiči, zdi se nam, da so to le manjše tegobe, vendar se manjši stresorji seštevajo in imajo lahko na naše zdravje prav tako negativne posledice kot velik stresor. Telo je pod nenehnim pritiskom, izločajo se “stresni hormoni” (kortizol, adrenalin), ki telo sicer uspešno pripravijo na spopad s stresno situacijo. Ob dolgotrajni izpostavljenosti stresu pa to pomeni, da je telo nenehno “preplavljeno” z adrenalinom, kortizolom, ki med drugim zavira tudi imunski odziv.
Velikokrat se stresa zavedamo, včasih pa tudi ne. Ko nepredelane čustvene vsebine ostajajo v nas, lahko vplivajo na našo fiziologijo, zdravje in življenje. Pogosto se vplivov stresa zavemo šele, ko se pojavijo posledice dolgotrajne izpostavljenosti stresu. Tudi takrat je možno ponovno vzpostaviti ravnovesje, vendar je vedno bolje poskrbeti, da svoje ravnovesje ohranjamo kot pa da ga ponovno vzpostavljamo.
Kakšne težave se lahko pojavljajo zaradi neuravnanega živčnega sistema?
Zaradi dolgotrajne izpostavljenosti stresu se na fizični ravni težave lahko kažejo kot:
- pospešeno bitje srca
- nespečnost
- glavoboli in migrene
- (kronična) bolečina
- intolerance, preobčutljivosti in alergije
- izčrpanost
- prebavne motnje
Privede lahko tudi do čustvenih težav, kot so:
- razdražljivost
- anksioznost
- depresivnost
- panični napadi
Težave pa se lahko kažejo tudi na kognitivnem oziroma miselnem nivoju:
- težave s koncentracijo
- težave s pomnenjem in priklicom (motnje spomina)
- težave z odločanjem
- upad motivacije
V primerih kronične izpostavljenosti stresu in s tem kronični disregulaciji živčnega sistema se zaradi zavrtega imunskega odziva lahko pojavijo tudi druge, resne težave, kot so izgorelost, psihosomatske, avtoimune, presnovne in druge bolezni. Posledice se lahko kažejo tudi v medosebnih odnosih, saj se posameznik, ki je pod nenehnim pritiskom, težko spopade še s potencialnimi nesporazumi v odnosih.
Kaj lahko naredimo za uravnavanje živčnega sistema?
Za preprečevanje posledic stresa lahko sami naredimo veliko. Ko vemo, da je moč v naših rokah, so stvari lažje. Ni potrebno veliko, da poskrbimo za svoje počutje in zdravje, bolj je pomembna konsistentnost, da se sebi in umirjanju posvetimo vsak dan, četudi le za par minut nekajkrat na dan.
Tukaj pa je par nasvetov, s katerimi lahko vzpodbujamo ravnovesje živčnega sistema:
1. Globoko dihanje
Obstaja kar nekaj različnih tehnik dihanja, vendar lahko začnete s preprosto tehniko podaljšanega izdiha. To pomeni, da je vdih daljši od izdiha. Pri vdihu štejte do 5, pri izdihu štejte do 7. Štetje naj bo enakomerno. Pomembno je, da vdihnete ne le v pljuča ali zgornji del prsnega koša, ampak tudi v trebuh. Če vam pomaga, lahko na trebuh položite roko, da vidite, kako se trebuh dviguje ob vdihu in spušča ob izdihu. Ob podaljšanem izdihu se aktivira delovanje parasimpatičnega živčnega sistema, kar privede do večje sproščenosti.
2. Sprememba zaznave stresorjev
Kako zaznavamo stresorje? Je jutranja prometna konica ali nepospravljena posoda res razlog, da se jezimo in spravljamo iz ravnovesja svoj živčni sistem? Kaj res stoji za to našo jezo – smo res jezni, ker smo obstali v prometu ali smo jezni zaradi česa drugega in samo premeščamo jezo na promet? Če je odgovor premeščanje, lahko ugotovimo, kaj nas je v resnici razjezilo in situacijo lažje razrešimo. Če se vedno jezimo le na promet, bomo težko živeli umirjeno. Vprašajmo se, kaj lahko naredimo, da se izognemo temu v prihodnje (npr. se lahko naslednjič odpravim prej od doma?). Še pomembnejše pa je vprašanje, kako lahko na situacijo pogledam drugače? Je lahko prometni zastoj priložnost, da preživim nekaj časa sam/-a s sabo, ali da poslušam podcast ali zvočno knjigo na temo, ki me zanima? Ali pa se morda lahko posvetim vaji čuječnosti – da sem prisoten/-na v trenutku, opazujem promet, naravo, nebo (seveda če stojim na mestu in se avto ne premika oziroma sem še vedno maksimalno osredotočen/-a na promet in ostale udeležence v prometu).
3. Vaje s tehnologijo HeartMath
Senzor Inner Balance je bil razvit prav z namenom uravnavanja živčnega sistema. Čustven stres, pa tudi čustva, kot so jeza, frustracije in anksioznost, vplivajo na neskladne vzorce srčnega ritma. S fiziološkega vidika to pomeni, da signali simpatičnega in parasimpatičnega živčnega sistema niso usklajeni. Za primerjavo – gre za podobno situacijo, kot če bi vozili avto z eno nogo na pedalu za plin (simpatični živčni sistem) in drugo na zavori (parasimpatični živčni sistem). V nasprotju s tem pa pozitivna čustva skozi telo pošiljajo povsem drugačen signal. Ko čutimo pozitivna čustva, kot so hvaležnost, veselje, povezanost in ljubezen, naš srčni ritem postane zelo urejen in izgleda kot miren, usklajen val. Z drugimi besedami, vzpostavimo srčno koherenco, variabilnost srčnega utripa (HRV) se uravna, telesni sistemi pa posledično delujejo bolj učinkovito in z večjo skladnostjo.
Senzor nam nenehno pošilja povratne informacije o tem, v kakšnem stanju je naša srčna koherenca, da jo lahko izboljšamo. Posebnost senzorja je v tem, da nas nauči prepoznavati, kako v telesu se koherenca občuti in kako jo doseči. Vse to bi bilo skoraj nemogoče brez senzorja, saj se težko zavedamo usklajenosti živčnega sistema.
In ravno tu lahko vsakodnevna praksa s senzorjem in aplikacijo Inner Balance izjemno pripomore k uravnavanju živčnega sistema in posledično k izboljšanju psihičnega in fizičnega počutja. Številne znanstvene raziskave svetovno priznanega inštituta HeartMath so pokazale, da se ob tem stresni odziv zmanjša, spanec se bistveno izboljša, imamo več energije, boljšo koncentracijo in se na splošno počutimo bistveno bolj mirni.
Tako kot vsak dan poskrbimo za ustno higieno, je pomembno, da poskrbimo za brezhibno delovanje svojega živčnega sistema, preprečimo vnetne procese, vzpodbudimo delovanje imunskega sistema in izboljšamo kvaliteto življenja.
Naj to postane del naše vsakodnevne čustvene higiene.